SLOVAR TEHNIČNIH IZRAZOV
3. Toplotna prevodnost materiala
5. Toplotna prehodnost konstrukcije
6. Zvočna izolativnost pred zvokom v zraku (R)
7. Koeficient absorpcije zvoka (αs)
8. Ovrednoteno izboljšanje pred udarnim zvokom (Lw)
9. Ovrednotena raven udarnega zvoka (L'nw)
11. Linearna upornost zračnemu toku
12. Difuzijska upornost prehodu vodne pare
13. Zaporna vrednost za vodno paro (Sd)
1. GORLJIVOST
Klasifikacija gradbenih proizvodov glede odziva na požar po smernicah SPZV 103 ( Evropska klasifikacija )
Klasifikacija gradbenih proizvodov glede odziva na požar.
| lastnost | razred | opis |
|
Negorljivi materiali |
A1 (Tervol) | Materiali ne prispevajo k razvoju požara, testiranje ni potrebno |
|
Negorljivi materiali |
A | |
|
Negorljivi materiali |
A2 | Materiali ne prispevajo k razvoju požara, potrebno testiranje |
|
Težko gorljivi materiali |
B | Material zelo malo prispeva k razvoju požara, potrebno testiranje, (omejen čas plamtenja, ni plamtečih kapelj/delcev |
|
Težko gorljivi materiali |
C | Materiali malo prispevajo k razvoju požara, potrebno testiranje (omejeno širjenje plamena, dima, plamtečih kapelj/delcev in omejena vžigljivost |
|
Težko gorljivi materiali |
D | Materiali imajo še sprejemljiv prispevek k požaru, potrebno testiranje (precejšnje omejitve glede uporabe kot gradbeni proizvod) |
|
Normalno gorljivi materiali |
E | Materiali imajo še sprejemljiv odziv na ogenj, potrebno testiranje (precejšnje omejitve glede uporabe kot gradbeni proizvod) |
|
Ni zahtev |
F | Se ne sme uporabljati kot izpostavljeni gradbeni proizvod |
2. POŽARNA ODPORNOST
Požarno odpornost se ugotavlja za sestavljene konstrukcije. Možni sta klasifikaciji po nemških (SIST EN CE 1182) ali evropskih predpisih (smernica SZPV 103).
Razredi materialov glede na gorljivost
|
SMERNICA SZPV 103 |
Klasifikacija požarne odpornosti - časovna odpornost v min |
|
Vsi gradbeni elementi |
>=30 >=60 >=90 >=120 >=180 |
|
Izpolnjen kriterij nosilnosti |
R 30 R 60 R 90 R 120 R 180 |
|
Izpolnjena kriterija nosilnosti in celovitosti |
RE 30 RE 60 RE 90 RE 120 RE 180 |
|
Izpolnjeni kriteriji nosilnosti, celovitosti in toplotne izolativnosti |
REI 30 REI 60 REI 90 REI 120 REI 180 |
|
Izpolnjen kriterij celovitosti |
E 30 E 60 E 90 E 120 E 180 |
|
Izpolnjen kriterij celovitosti in toplotne izolativnosti |
EI 30 EI 60 EI 90 EI 120 EI 180 |
3. TOPLOTNA PREVODNOST MATERIALA
Lastnost materiala, ki pove, kakšen toplotni prevodnik je material, je toplotna prevodnost (). To je energija (W), ki prehaja na enoto dolžine (m) pri temperaturni razliki 1 K (W/mK). Manjša ko je toplotna prevodnost, boljši toplotni izolator je material. Z višanjem delovne temperature toplotna prevodnost materialom raste. Običajne toplotne prevodnosti toplotno izolacijskih materialov se gibljejo od 0,030 do 0,050 W/mK.
4. TOPLOTNA PREVODNOST λ90/90
Do sedaj so se vrednosti toplotne prevodnosti - Tehnični izrazi - lambda gradbenih materialov (stari standard DIN 18165) uvrščale v razrede toplotne prevodnosti - 030, 035, 040...
Po novem standardu - SIST EN 13162 je toplotna prevodnost 90/90 definirana kot deklarirana toplotna prevodnost.
Npr. vrednost Tehnični izrazi - lambda90/90 = 0,035 W/mK za izdelek iz kamene volne TERVOL® pomeni, da 90% vseh meritev, izvedenih na tem izdelku, odgovarja zapisani vrednosti oz. so te vrednosti še nižje. To proizvajalec zagotavlja za posamezen proizvedeni izdelek (konkretno TERVOL) z 90% verjetnostjo.
5. TOPLOTNA PREHODNOST KONSTRUKCIJE
Lastnost konstrukcije, ki pove, koliko energije prehaja skozi konstrukcijo, je toplotna prehodnost (U). To je energija (W), ki prehaja skozi enoto površine konstrukcije (m2) pri temperaturni razliki 1 K (W/m2K). Računsko je to vsota toplotnih upornosti vseh materialov, ki sestavljajo konstrukcijo ter prestopnih toplotnih upornosti zunanjega in notranjega zraka. Čim manjša je toplotna prehodnost konstrukcije, tem manjše bodo energijske izgube skozi tak element ovoja stavbe.
6. ZVOČNA IZOLATIVNOST PRED ZVOKOM V ZRAKU (R)
Zvočno izolativnost elementa pred zvokom v zraku označimo s črko R. Kadar pri elementu upoštevamo še bočni prenos zvoka, označimo zvočno izolativnost z oznako R'. Oznaki Rw in R'w predstavljata ovrednoteni zvočni izolativnosti pred zvokom v zraku pri laboratorijski meritvi s pomočjo terčne analize. Enota za zvočno izolativnost je decibel (dB). Zahtevane vrednosti za posamezne ločilne elemente so podane v pravilniku o zvočni zaščiti stavb (Ur.list RS št.1306; 12.3.1999).
7. KOEFICIENT ABSORPCIJE ZVOKA (αs)
Razmerje med neodbito in vpadlo zvočno energijo na površino predstavlja koeficient absorpcije zvoka (s). Koeficient absorpcije zvoka se za isti material spreminja s frekvenco vpadlega zvoka. Pri popolni absorpciji zvoka je vrednost s enaka 1, pri popolnem odboju pa je s enak 0.
8. OVREDNOTENO IZBOLJŠANJE PRED UDARNIM ZVOKOM (LW)
Je lastnost plavajočega poda pri medetažnih konstrukcijah, ki pove, za koliko se je zmanjšal udarni zvok. Enota za ovrednoteno izboljšanje pred udarnim zvokom je decibel (dB).
9. OVREDNOTENA RAVEN UDARNEGA ZVOKA (L'NW)
Je lastnost medetažne konstrukcije, ki pove, kako konstrukcija duši udarni zvok. Enota za ovrednoteno raven udarnega zvoka je decibel (dB).
10. DINAMIČNA TOGOST (S')
Upor elementa na delovanje dinamične obtežbe se imenuje dinamična togost (s'). Sposobnost plavajočega poda za dušenje udarnega zvoka narašča s padanjem dinamične togosti. Zelo dinamično togi plavajoči podi slabo dušijo udarni zvok! Enota za dinamično togost je MN/m3.
11. LINEARNA UPORNOST ZRAČNEMU TOKU
Linearna upornost zračnemu toku označuje upornost vlaknastega zvočno absorpcijskega materiala na pretok zraka skozi material. Enota za linearno upornost zračnemu toku je kNs/m4.
12. DIFUZIJSKA UPORNOST PREHODU VODNE PARE
Difuzijska upornost prehodu vodne pare je brezdimenzijska vrednost, ki pove, kako paroprepusten je material. Zrak ima vrednost = 1,0. Bližje, ko je difuzijska upornost prehodu vodne pare tej vrednosti, bolj paroprepusten je material.
13. ZAPORNA VREDNOST ZA VODNO PARO (SD)
Zaporna vrednost materiala za vodno paro je enaka zmnožku difuzijske upornosti prehodu vodne pare in debeline materiala ( Sd = * d ) in predstavlja ekvivalentno debelino zračnega sloja (m). Paroprepustni sloji imajo Sd manjši od 0,05 m, parne ovire imajo Sd od 0,05 do 10 m, parne zapore pa imajo zaporno vrednost večjo od 10. Sloji, ki imajo zaporno vrednost večjo od 1500 m, praktično ne prepuščajo vodne pare.