Slovenija je predsedovanje Svetu Evropske unije prevzela v odločilnem trenutku, ko EU razkriva, kako bo uresničila ambiciozen načrt, da bi do leta 2050 postala prva ogljično nevtralna celina.
Pred slovenskim predsedovanjem je poletna agenda, polna predlogov okoljske politike za zmanjšanje emisij CO2 v Evropi za 55 % do leta 2030, med državami članicami pa se bo nedvomno vnela vroča politična polemika.
Direktor marketinga skupine Knauf in izvršni direktor divizije Sistemi Saša Bavec pravi: “To je priložnost, da Slovenija ustvari vznemirljivo trajnostno prihodnost našega grajenega okolja, ki bo oblikovala prihodnost Evrope za naslednje generacije. Da bi to lahko dosegli, je bistvenega pomena, da sta energetska učinkovitost in zelena infrastruktura v središču razprave in oblikovanja politik. "
Ker so zgradbe odgovorne za 36 % evropskih emisij CO2, bo družba Knauf Insulation dosledno pozivala k potrojitvi letnih evropskih obsegov energetske prenove, ki trenutno znaša 3 % in k revidiranju programa ‘celovite prenove’, ki dokazujejo resnične prihranke pri zmanjšanju emisij in rabi energije.
To poletje Sveženj "Fit for 55" ponuja možnost bistvenega povečanja kakovosti in količine evropskih energetskih prenov, začenši z Direktivo o energetski učinkovitosti (EED), ki bo revidirana ta mesec.
Quentin Gallard, direktor za odnose z javnostmi podjetja Knauf Insulation, pravi: „Direktiva o energetski učinkovitosti EU poziva k letni prenovi 3 % vseh javnih stavb v lasti državne uprave. To pa ni dovolj. V lasti državne uprave je le 4,5 % vseh javnih stavb.
„Cilj revizije direktive mora biti ambicioznejši. Vsaka javna stavba, bodisi v lasti mesta, občine ali regije, bi morala biti predmet temeljite energetske prenove. Tak pristop ne bo zgolj povečal učinka podnebnih ukrepov, ampak bo ustvaril tudi trajno javno zapuščino, na katero bomo lahko vsi ponosni.
Letos bo prenovljena tudi Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD), ki bo ponujala še eno priložnost za pospešitev projektov prenove po vsej Evropi in zagotavljanje uspeha projektov temeljite prenove, ki je ne smemo zamuditi.
"Pomembno je pravilno določiti prednostni vrstni red in se že od začetka osredotočiti predvsem na energetsko učinkovitost, tj. emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov iz energije, ki se uporablja za ogrevanje in hlajenje stavb, saj je najbolj trajnostna energija zagotovo energija, ki je ne porabimo," pravi Quentin.
»Poleg tega obstajajo tehnološke rešitve, ki dokazujejo učinkovitost celovite prenove. Revizija Direktive EPBD je priložnost za določitev vloge, ki jo lahko ima internet stvari pri prikazovanju učinkovitosti opravljenega dela. "
Med poletnimi predlogi podnebne politike bo razprava o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) verjetno še posebej intenzivna.
"Veliko se je razpravljalo o tem, kako je mogoče emisije iz stavb vključiti v sistem za trgovanje z emisijami in kako uvesti oblikovanje cen na tem področju," pravi Quentin.
"Menimo, da bi tak ukrep lahko igral pomembno vlogo pri spodbujanju ukrepov za razogljičenje stavb. Želeli pa bi, da bi bili vsi prihodki iz takšnega sistema usmerjeni v celovito prenovo z učinkovitimi ukrepi za zaščito gospodinjstev z nizkimi dohodki in tistih, ki so izpostavljeni energetski revščini. "
Naslednjih šest mesecev Sloveniji ponuja tudi priložnost za zagotovitev pobude „Evropski Bauhaus“, ki jo je predstavila Komisija in ki se širi po vsej Evropi, da bi spodbudila več javnih zelenih površin na mestnih območjih.
Jure Šumi, vodja javnih zadev za zelene rešitve podjetja Knauf Insulation, pravi: »Evropska izpostava Svetovne mreže zelene infrastrukture (WGIN) sodeluje pri oblikovanju pobude Evropskega Bauhausa že od njegove zasnove.
„Cilj je preprost: ustvariti bolj vključujoča, dostopna okolja, ki bogatijo skupnost in izboljšajo bivanje. Zelena infrastruktura je neskončno prilagodljiva za vse vrste uporabe, v urbanih naseljih, na javnih površinah in igriščih. Poleg tega spodbuja boljšo biotsko raznovrstnost in ponuja privlačen, trajnosten način razogljičenja okolja.
„S tem predsedovanjem ima naša generacija enkratno priložnost, da spremenimo naše grajeno okolje na bolje, hkrati pa pokažemo pristen interes za spopadanje s podnebnimi spremembami. Upam, da bodo moji rojaki to ambicijo čim bolj izkoristili. "
Tina si je po koncu študija zaželela več zasebnosti in lastno življenje. Na srečo se je lahko s starši dogovorila, da v domači hiši uredi podstrešno stanovanje. Velik tloris in razvejani prostori so obetali zanimivo rešitev.
23.05.2023
Govorili bomo o kakovostnem fasadnem sistemu, ki je med najbolj pomembnimi fazami gradnje. Žal pa je izbira fasadnega sistema, zlasti izolacije, še vedno pogosto izziv, saj nekateri investitorji želijo, z izbiro cenejšega in manj kakovostnega ter gorljivega izolacijskega materiala, realizirati prihranek, ki je v primerjavi z investicijo v objekt minoren. Tak pogled je kratkoročen, saj so koristi vgradnje mineralne volne, kot izolacije na fasadi, dolgoročne, trajne in zlasti vnašajo v naš objekt občutek varnosti in kakovosti bivanja.
24.03.2023