Revizija direktive o energetski učinkovitosti je edinstvena priložnost za preoblikovanje evropskih javnih stavb. Pri tem pa je bistveno, da direktiva daje prednost tako kakovosti, kot tudi količini.
Ali ne bi morale biti naše šole, bolnišnice, upravni centri in socialne ustanove zgled za najboljše trajnostne prakse pri gradnji?
Žal to ne drži, saj smo se vedno, kadar je šlo za vprašanja povezana z javno lastnino, soočali predvsem s političnimi in finančnimi izzivi.
Vendar pa revizija direktive EU o energetski učinkovitosti, ki bo začela veljati 14. julija, ponuja edinstveno priložnost za popolno odpravo teh izzivov in preoblikovanje naših javnih stavb v trajno zapuščino, na katero bomo lahko vsi ponosni.
Kako? Pri energetskih obnovah se osredotočamo na količino in kakovost.
Koliko javnih stavb bomo prenovili?
Direktiva trenutno zahteva, da se vsako leto obnovi 3 % vseh stavb, ki so „v lasti in posesti“ državne uprave.
Zakaj pa bi se omejili le na te stavbe?
Kaj pa vse javne stavbe na vseh ravneh – lokalni, občinski in regionalni – kot so šole, bolnišnice ali kulturni centri? To bi dramatično povečalo pričakovanja evropskega energetskega dialoga in razširilo obseg prenove. V Nemčiji je na primer le približno 37 javnih stavb v lasti državne uprave. Večina jih je v lasti regionalnih upravnih organov.
Obnova je ključna za doseganje podnebne nevtralnosti leta 2050
Osredotočanje zgolj na osrednje stavbe zajema le 4,5 % stavbnega fonda EU, vendar vse javne stavbe, vključno s tistimi na regionalni in lokalni ravni, predstavljajo 12 %.
Stavbe so odgovorne za 36 % emisij CO2 v Evropi, z zavezo Evropske unije, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije za 55 % in da bo do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina, je ključnega pomena, da izkoristimo vsako priložnost za postavitev čim višjih pričakovanj pri obnovi javnih stavb.
Kar je pri visoko zastavljenih ciljih najbolj vznemirljivo, je, da imamo na voljo finančna sredstva za njihovo uresničitev. Evropska unija je podpisala zgodovinski mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) v višini 672,5 milijard EUR za ponovno vzpostavitev gospodarstev, ki jih je prizadela pandemija, pri čemer je 37 % sredstev namenjenih za doseganje podnebnih ciljev.
V Franciji so na primer v naslednjih dveh letih v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost namenili 100 milijard EUR, 40 % sredstev pa prihaja iz Evropskega sklada za oživitev gospodarstva. 4 milijarde EUR so namenjene obnovi javnih stavb, 2,1 milijarde EUR za stavbe zdravstvenih ustanov in 2,5 milijarde EUR za zasebna in socialna stanovanja.
Bistvena je temeljita prenova
Kaj pa kakovost obnove? „Tako kot povečanje odstotka evropskih stavb, ki bodo deležne energetske prenove, pomeni revizija Direktive o energetski učinkovitosti (EED) edinstveno priložnost za ustvarjanje vodilnih pobud za obnove,“ pravi Katarzyna Wardal, vodja področja javnih zadev v EU pri podjetju Knauf Insulation.
„Sedanja Direktiva EED poudarja vlogo „zgleda“ na področju energetske prenove javnih stavb. Te stavbe bi morale biti vzorniki za nizke emisije ogljika in visoko energetsko učinkovitost. Z drugimi besedami, revizija bi morala poudariti temeljito prenovo do najvišjega možnega energijskega razreda,“ pravi.
Ustvarjanje boljših stavb
„Veliko se je razpravljalo o ‘alternativnih pristopih’ k razogljičenju stavb, kot je npr. sprememba vedenjskih vzorcev uporabnikov stavb. Vendar pa se moramo soočiti s tem, da takšni ukrepi niso tako učinkoviti kot temeljite prenove, in revizija Direktive EED bi se morala osredotočiti na to.“
V podjetju Knauf Insulation je načelo Ustvarjamo boljše stavbe temelj naše trajnostne strategije. Naše ekipe za javne zadeve po vsem svetu se dosledno zavzemajo za to, da bi temeljito energetsko prenovo uvrstili na vrh javnih načrtov.
Katarzyna vidi v projektih obnove javnih stavb tudi priložnost za prikaz najboljših pristopov k izgradnji varnosti in odpornosti na podnebne spremembe, pri čemer se osredotoča na dekarbonizacijo na smiseln način, ki uživa podporo pri ljudeh, ki te stavbe uporabljajo.
Vzorniki za energetsko prenovo stavb v prihodnosti
„Predstavljajte si šolo kot izjemen primer energetske učinkovitosti, ki postane učni pripomoček za način zmanjšanja emisij in reševanje našega planeta, ki hkrati pokaže, kaj v resnici počnemo za dobrobit prihodnjih generacij. V stavbi javne uprave bi lahko bili na voljo podatki o prihranjeni količini energije in zmanjšanju emisij CO2 kot rezultat energetske prenove.
„Predstavljajte si energetsko učinkovite bolnišnice, šole ali javne pisarne z zelenimi stenami in strehami, naravnimi biotopi, ki povečujejo biotsko raznovrstnost in izboljšujejo dobro počutje ljudi ter ponujajo prostor v skupnosti, hkrati pa delujejo kot ‘tampon’ za zajemanje meteorne vode in sproščanje pritiska iz starodavnih komunalnih kanalizacijskih sistemov.
„Konec koncev je revizija Direktive EED enkratna priložnost za ustvarjanje javnih stavb, ki si jih vsi zaslužimo. Upamo, da bo Evropska komisija postavila temelje, da bo ta priložnost postala resnično dosegljiva.“
Oglejte si javne projekte energetske prenove, ki so se preoblikovali z rešitvami podjetja Knauf Insulation v različnih državah Evrope:
IZGRADNJA CENTRA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE v Nemčiji
Hišo Georga Eydela v Würzburgu so spremenili iz študentskega naselja za pripravnike v mestnem centru poklicnega usposabljanja (BBW) v holistični center za matere samohranilke, ki se usposabljajo za pripravništvo v centru BBW. V stavbi so izobraževalne ustanove za bodoče pripravnike in dnevno varstvo za otroke v pritličju. Med vgrajenimi rešitvami Knauf Insulation so bili zvitki UNIFIT TI 135U, sklene membrane LDS 2 in mineralna volna za strehe SDP-035-UD-GF.
OD BORZE DO UNIVERZITETNE STAVBE, Nizozemska
Nekdanjo 150-letno borzo v nizozemskem mestu Leeuwarden so spremenili v novo zgradbo fakultete Univerze v Groningenu. Med velikopotezno prenovo so na notranjih stenah namestili izolacijski sistem Acoustifit 140 mm podjetja Knauf Insulation za izboljšano toplotno učinkovitost stavbe, ne da bi to vplivalo na zgodovinsko fasado.
PISARNE INŠTITUTA IFREMER v Franciji
Na sedežu francoskega raziskovalnega inštituta za izkoriščanje morja ( IFREMER) v mestu Plouzané v Franciji so na površini 3,700 m2 vgrajeni sistemi podjetja Knauf Insulation Naturoll 032, TP138, Ultracousic in FIT035. Dramatično ukrivljena stavba je bila zgrajena v skladu z zahtevnimi okoljskimi standardi in zasnovana tako, da še poudarja osupljivo previsno lokacijo nad morjem. V stavbi je dovolj prostora za 840 zaposlenih v inštitutu IFREMER.
Tina si je po koncu študija zaželela več zasebnosti in lastno življenje. Na srečo se je lahko s starši dogovorila, da v domači hiši uredi podstrešno stanovanje. Velik tloris in razvejani prostori so obetali zanimivo rešitev.
23.05.2023
Govorili bomo o kakovostnem fasadnem sistemu, ki je med najbolj pomembnimi fazami gradnje. Žal pa je izbira fasadnega sistema, zlasti izolacije, še vedno pogosto izziv, saj nekateri investitorji želijo, z izbiro cenejšega in manj kakovostnega ter gorljivega izolacijskega materiala, realizirati prihranek, ki je v primerjavi z investicijo v objekt minoren. Tak pogled je kratkoročen, saj so koristi vgradnje mineralne volne, kot izolacije na fasadi, dolgoročne, trajne in zlasti vnašajo v naš objekt občutek varnosti in kakovosti bivanja.
24.03.2023